»There was some sort of charisma about him. My teenage daughter and her friend were there at the reading and they absolutley flipped out over him-he`s got real sex appeal for women« -The agent Tracey Jacobs about Johnny Depp.- ******************************************************************************* Deffenetly ;)

»I made some shitty movies when I was first starting out, but I`m not embarrassed by them, especially as I didn`t think I was going to be an actor. I was trying to make some money-I was still a musician.« -Johnny Depp- ******************************************************************************* He`s right. :)

Zadnja objava.

Spodna slika prikazuje mene pa sofi, ko sva se odpravlale na ninino 80s party:)

Hej! No, no, nism glih prepričana, če je to čist zadnja objava, ampak zadnja pred morjem pa definitivno je. Že lep čas nism nč objavla, tko da sem se odločila da vam bom pred odhodom namenila še eno kratko objavo.

Tele slike, k ste jih glih kar gledal, so slike moje sobe. Učerej me je namreč prevzela želja po slikanju moje sobe. Ne vprašte zakaj, ker nimam pojma.

No, kot prvo vam moram povedat, da sem obsedena. Jap. In to s knjigo oz. serijo knjig. Verjetno se vam že svita o kateri seriji govorim. Twilight saga:) Ubistvu se mi ni še nikol zgodilo, da bi bla tako obsedena in odvisna od knjige. Ampak tole je pa enostavno božansko.

Drugo je bolj kot ne neposredno povezano s Twilight-om. Robert Pattinson je naravnost očarljiv. Mhm. Simpatično zmeden, lep...rojen za Edwarda:)

Tretjič, pogrešam prjatle. Tiste najbljižje iz šole. Sej pogrešam tut ostale člane naše generacije, ampak ne tako kot tiste najbljižje. Vsak dan me mori misel, da jih bom zgubila in, da jih bom enostavno nehala pogrešat in mislt na njih, če jih ne bom nič vidla. Pa čeprov vem, da jih imam neizmerno rada in da bom nardila use da se to ne bo zgodilo. Ampak kmal bo kriza. Rada vas mam<3

No lahko bi še kej napisala, ampak se mi ne da več:)

No, fajn se mejte, pa se slišmo čez en mesc ko pridm iz morja.

Čau.

Slovo od šole

Ja, vem. Že lep čas nism napisala objave. Pa sej me oz. jih ne pogrešate preveč. Ampak useen je že čas, da kej napišem. No uglavnem ja, tuki je moj govorni nastop, ki sem ga že "odgovorila", naslov je pa slovo od šole. ******************************************************************************* Dragi Šmihelčani! Zadnjič stojim na tem odru pred vami in me je strah. Strah pred novim, strah pred neznanim, strah me je, da bodo popustile trdne vezi med mano in mojimi prijatelji. Strah me je tako kot takrat, ko sem stopala proti začetku te dolge osnovnošolske poti. Pa saj nas je vseh strah. Kajne? In zdaj sem tu. Tik pred razpotjem, ki nas ločuje. Oziram se nazaj in se spominjam vseh lepih stvari, ki sem jih tu doživela. Bili so dnevi, ko bi najraje pobegnila iz tega sveta. Bili so dnevi, ko sem utopično iskala pravi odgovor, a ga nikakor nisem mogla najti. In ob vsem tem ste ob meni stali vi. Podpirali ste me pri mojih odločitvah, me usmerjali na prave poti in mi pomagali pri vsakdanjih težavah. Z vami sem doživela mnogo nepozabnih trenutkov, ki kot kapljice počasi potujejo do srca in tam ostanejo za vedno. Nudili ste mi vse, kar sem rabila. V teh osmih letih sem pridobila ogromno znanja, ki mi bo zagotovo koristilo celo življenje. Hvala, ker ste me naučili toliko življenjskih stvari. Ob vas sem spoznala, kako sposobna sem lahko in kaj vse se s trudom lahko doseže. Brez muje se še čevelj ne obuje, zares velja. Spoznala sem, da je sreča luč življenja, ki jo moramo skrbno varovati, da nam ne ugasne. Dali ste mi vedeti, da je bistvo očem nevidno, da moram gledati s srcem in ne z očmi. In kar je najpomembneje, spoznala sem prave prijatelje, ki jih ne bom nikoli zapustila. Pam Brown je nekoč dejala: »Dokaj dober prijatelj ti bo rekel, da ti ni treba skrbeti in da se bo vse dobro izteklo. Pravi prijatelj pa ti pomaga, da se soočiš z resnico, in ti stoji ob strani, pa naj se zgodi kar koli.« In prav zato, da sem na šmihelski šoli spoznala prave prijatelje, sem vam najbolj hvaležna. Ravno ob njih sem spoznala največjo srečo v življenju. Ko sem bila na tleh, so mi z veseljem pomagali. Vsak dan me spravljajo v dobro voljo, mi nudijo zavetje in delajo moj svet živahen in poln radosti. Naučili so me slediti svojim sanjam in obarvali moje nebo. Brez njih bi še vedno govorila, hodila, pela, se učila, še vedno bi razmišljala… Vendar brez radosti, ki jo doživim, ko to lahko delim z njimi. Hvala, da ste tako neverjetni! Želim si, da se me vsi Šmihelčani spominjate kot nasmejano in radoživo dekle, ki je vedno pripravljena pomagati. Upam, da si boste zapomnili mojo dobro voljo in veselje do življenja. Vi pa boste za vedno ostali v mojem spominu. Hvala za vse, kar ste naredili zame. Hvala učiteljem, da ste mi nudili toliko znanja in me naučili pomembnih življenjskih stvari. Ostanite še naprej tako dobri in pripravljeni pomagati učencem. Hvala vsem delavcem šole. Brez vas enostavno šmihelska šola ne bi bila to, kar je. Hvala sošolcem, da ste sodelovali z mano in vsak dan v meni prebujali občutek povezanosti. In nazadnje, hvala prijateljem, da me imate tako radi. Zdaj pa se počasi izteka čas. Čas otroštva, čas nedolžnosti, čas brezbrižnosti, čas osnovnošolskih klopi. Prišla sem do konca in hkrati do novega začetka. Hudo mi je ob slovesu. Nikoli nisem marala besede nasvidenje. A včasih ji enostavno ne moreš ubežati. Nasvidenje. ****************************************************************************** P.s.: Se opravičujem glede nepreglednosti(odstavki itd.) Enostavno noče nardit umes praznih vrstic.

ZAKAJ OBSTAJA ČAS?!! ZAKAJ OBSTAJA DA PREKLETA URA?!!!

Hej. Ker me je Nina prepričala, da moram objavit svojo črtico, ki smo jo morali napisati pri slovenščini, je tukej torej moja črtica=) Že v naprej povem, da sploh ni tako dobra. ********************************************************************************* "Slišiš Ana? Tole pa Eva vadi v dvorani, " mi je rekla moja in prav tako Evina učiteljica za klavir. "Uau! Že cel teden komaj čakam na današnji nastop." Eva je moja dobra prijateljica, s katero sva bili lani uspešni na regionalnem in državnem tekmovanju za klavirski duo. Že celo leto se pripravlja za jutrišnje sprejemne izpite za Srednjo glasbeno šolo in danes ima zadnji test pred izpitom. Iz glasbene šole sem hitro odšla domov naredit še nekaj stvari za šolo, se preoblekla in se zopet sprehodila do glasbene šole. Zbiralo se je čedalje več ljudi in kar naenkrat je bila dvorana presenetljivo polna. Prišla je Eva in se usedla na stol. Popravljala si je obroč in vprašala: " Je vredu?" Nasmehnila sem se in prikimala. Spomnim se, kako mi je lani vedno pred nastopom vprašala : "Je v redu frizura?" ali kaj podobnega. Zvonilo je neustavljivo. Ding dong, ding dong! Ura je bila šest. Tri minute čez šesto. Še vedno je zvonilo. Eva je ustala in odšla proti klavirju. Vdihnila je in začela. Cramer-Buelow, etuda št. 10. Oh kako lepo je igrala! Levo roko ima nevrjetno. Tega sama ne bi zmogla nikoli. V grlu me je skelelo. Kako je dobra! Nevrjetna! Bach, Mozart, Glier in na koncu še mojster skladateljev Sergej Rachmaninoff. Zaslišim prva dva takta in presenečena ugotovim, da je to ravno ta skladba, ki jo doma poslušam že nekaj časa in sanjam, kako bi jo znala zaigrati. Gledala sem z odprtimi usti in čisto malo je manjkalo, da se ne bi začela smejati. Pred očmi so se mi odvijali vsi trenutki, ki sva jih lani prživljali skupaj. Kako sva po eno uro in pol v eno vadili tekmovalni program, se smejali, jezili in na koncu veselili ob uspehih. Sedaj ne bo več tako. Odšla bo v Ljubljano, morda se bova kdaj videli na gimnaziji, a skupaj ne bova več igrali. Seveda sem vesela, da uresničuje svoje sanje. Sploh ne pomislim na kakršno drugo možnost, kot to, da bo drugo leto pridno igrala v srednji glasbeni. V grlu se mi je delal gromozanski cmok. Igrala je res nadnaravno. Prsti so ji hiteli po črno-belih tipkah in iz klavirja se je izlival popolen zvok. Le od kje je jemala takšno moč? Tako je uživala v igranju, da je moj cmok le naraščal. Glasnost se je večala in večala in v vrhuncu melodije-konec. Tišina se je razlegala po vsej dvorani. Za nekaj sekund smo obmolknili, nato pa začeli neustavljivo ploskati. Eva je stopila z odra in me sramežljivo pogledala. Še vedno smo ploskali. Nisem več zdržala. Cmok je prilezel v grlo. Stekla sem k Evi in začela jokati od same sreče in ganjenosti. Objeli sva se in počutila sem se kot majhen otrok. Dala sem ji obesek, ki sva ga imeli lani na tekmovanjih za srečo in takrat je tudi ona zajokala. Po dolgem poslavljanju sva se le nekako spravili v normalno stanje. Še zadnjič sva se objeli in z rada te imam vsaka odšle svojo pot. ****************************************************************************** To je to. Aja pa sam za informacijo, Eva je seveda nardila sprejemne izpite in bo po mojih pričakovanjih drugo leto pridno igrala v srednji glasbeni:) Eva, če tole slučajno bereš, hvala za tist večer. Bil je eden najlepših v mojem življenju. HVALA! <3<3<3 P. S.: Komi čakam pondelk da te spet slišm:)

Agatha Ruiz de la Prada

Zdele sm gledala kolekcije Agathe Ruiz in so mi res fenomenalne! Take nore oblike pa pouno srčkou pa rožic. Res ma ful hude stvari. Tlele je par slik, ampak najbolše so na http://www.agatharuizdelaprada.com/. Poglejte si slikce. Priporočam.

Mejte se.

Še eno dejstvo.

Prah je zanimivo komično posebno "čuden". Vem ja, že drugič zapored pišem o Prahu, ampak enostavno ima take izjave da te dol vrže. V petek so bli naši fantje-ŠMIHELČANI-prvi v polfinalu državnega prvenstva v odbojki. In Prah je seveda njihov trener. Med drugim je on znan po tem, da vedno napiše zanimivo obvestilo o tekmovanju. Ampak to kar je danes obesil v avlo šole se ni še nikoli zgodilo. Napisal je namreč tri strani poročila o uspehu naših odbojkašev in dal naslov Senzacija v hramu slovenske odbojke(al nekaj takega-če je narobe naj me kdo popravi). Nikoli se pri oglasni deski šole še mi zbralo toliko učencev in bralo eno obvestilo. Prizor je bil res smešen. Uglavnem je tale naš Prahec legenda. Da vam bo malo bolj jasno o čem govorim vam bom napisala nekaj njegovih veleumnih izjav, ki so največkrat nesmiselne, ampak ko jih on pove so tako hecne, da se ne moreš nehat smejati.

******************************************************************

Nina: Učitl jst u pondelk res ne morm bit uprašana, ker bom ceu vikend odsotna, ker mamo z orkestrom na Bledu intenzivne vaje. Učitl: Jah kaj naj ti rečm. Fajn se mej. ******************************************************************

AnaB: Učitl vam je priljubljen zvok harmonike? Učitl: Ja, zelo. Pa še vroče ni. ******************************************************************

AnaB:Učitl ker dan v tednu je vam najljubši? Učitl: Tist dan ko... ... ******************************************************************

Učitl: Kdo ve s katerim številom sta se delila števila? Jst: (držim roko) Učitl? Učitl: Napačno. ******************************************************************

AnaB: Učitl kera nalepka vam je najbolj všeč? Učitl: Nism še v nebesih. ******************************************************************

Jst: Ja pa kaj zdej učitl! Boste?! Učitl: Kaj žvečilni? Ne bi hvala. ******************************************************************

Učitl: Zdele sm se spomnu: Mogoče je pa iz besede hostija, nastala hostesa. ******************************************************************

Ja poseben je ja. Uživejte.

Obljubljena objava.

Hello! Torej, tako kot sem vam obljubila, bom tudi storila. Sicer ne bo kaj obširna in zanimiva objava, a vseeno bo.

1. dejstvo:

Z viktorji sem razočarana. Že po petnajstih minutah gledanja sem se odločila, da jih letos ne bom spremljala ker me enostavno niso pritegnili. Vse je bilo, kar tako, nekaj na hitro, pa še voditelja mi nista bila všeč. Prav tako sem razočarana nad tem, da Lado ni dobil kipca. Saj ne rečem, da Jurij ni dober. Seveda je, več kot dober, a brez Ladota mu ne bi uspelo imeti tako dobre oddaje in, pa še to-a je logično da je za najboljšega tv voditelja dobil viktorja Jurij in ne Lado. Saj oddajo vodi Lado, Jurij pa samo vsake toliko časa kakšno hecno pripomni. Še enkrat poudarjam-Jurij je odličen, ampak Lado tudi. In Lado mi je nasploh bolj všeč;)lol.

2. dejstvo:

Individualne ure z učiteljem Prahom, so prav zabavne. Kot mi je napovedal že prejšnji teden, se mi ni nič zgodilo:). Pa da ne bo kdo slučajno mislil, da sem imela inštrukcije za matematiko, čeprav bi mi kdaj pa kdaj koristile. Ne, imeli smo dodatni pouk, ker je v četrtek tekmovanje za Vegovo priznanje, pa nihče ni prišel razen mene.

3. dejstvo:

Homosexuals are gay.

Pa ne, da kakor koli ne maram ali diskiminiram homoseksualce. Ravno nasprotno, podpiram njihove človeške pravice v meji normale.

To je to, za ta dnar.

Bodite roza.

Lol.

Hej. Jst mam tut mal počitnic. Pa ne zato ker se mi ne da pisat, ampak zato ker enostavno nevem kaj naj napišem. Nimam nobene inspiracije. Res se vam globoko opravičujem in obljubim da bom ko bo le možno kej napisala.

P.s.: u četrtek sm gledala Dečka v črtasti pižami in je res dobr film. Toplo priporočam ogled.

Bodite u cvetju, Ana.

Zakaj!!!

Zdele sm zvedla, da smo bli mi šmihelčani "izžrebani", da bomo mel 3. predmet na nacionalnih biologijo! Mislm si morte mislt?! Zakaj glih biologijo ki si je noben ne želi? Zakaj ne angleščine? Tko sm jezna da bi kr...nevem kaj;) Pa kdo se bo učiu tiste mnogočlenarje pa morske živali itd.? Groza!!!

Maškare.

Vem, da je že pozno, ampak prej res nism mela čaša, da bi objavla slike. Torej tukej je par slik nas maškar iz šmihela. Am jst sm bla beneška maska, aja pa slikou je pa Pile. Čau.

Leonardo DiCaprio

Isn`t he beautiful?

He`s so gorgeus, that he takes my breath away!

Isn`t he??

Hei! Dans je en tak čudn dan. Moj bratec že tri dni bruha(ubistvu dva.učeri je meu pauzo;)) in dans smo ga pelala k zdravniku ker ga je bolel trebuh na desni strani. No in zdravniki tako pametni kot so niso nič pogruntal sam infuzijo so mu dal in rekl da mora do ju3 ostat u bolnici. In zdej je sam u tisti grozni beli stavbi, ju3 ga bodo pa domou poslal brez kakršne koli ugotovitve. Mah zlo pametni so tile naši dohtarji. No pustmo zdej to,čeprou me kr skrbi za mojga bratca. Zihr mu je blo fajn hudo ko smo šli. Bogi. Am...spreminjam temo. Gledala sm Romea in Julijo. Ful lep film. Res. Mogoče me je par stvari motilo ampak je Leonardo use nadoknadu s svojo lepoto in nežnim glasom=^^Kolk je ta gospodič lep.Aaaah. No ampak res svaka čast Shakespearu, da je napisou take lepe verze, ki ti res jemljejo dih. Tuki je par odsekov iz filma: ********************************************************************************** Juliet: O Romeo, Romeo, wherefore art thou Romeo? Deny thy father and refuse thy name, or if thou wilt not, be but sworn my love, and I'll no longer be a Capulet. Romeo:Shall I hear more, or shall I speak at this? Juliet: 'Tis but thy name that is my enemy, thou art thyself though not a Montague. What is Montague? It is nor hand, nor foot, nor arm, nor face, nor any other part belonging to a man. Oh, what's in a name? That which we call a rose by any other word would smell as sweet; so Romeo would, were he not Romeo called, retain that dear perfection to which he owes without that title. Romeo, doff thy name! And for thy name, which is no part of thee, take all myself. ********************************************************************************** (Ko je Romeo pršou v grobnico in vidu Julio mrtvo) Romeo: Eyes, look your last! Arms, take your last embrace! ********************************************************************************** (Ta je tko lep<3) Juliet: And when I shall die, take him and cut him up in little stars, and he will make the face of heaven so fine that all the world will fall in love with night and pay no worship to the garish sun. ********************************************************************************** Juliet: You kiss by the book. ********************************************************************************** Romeo: But, soft! what light through yonder window breaks? It is the east, and Juliet is the sun. ********************************************************************************** Tole je par utrinkov iz filma. Res vam priporočam ogled, ker je film res lep. Bodte u srčkih<3 P.s.:Kaka neverjetna nevihta se je zdele razpasla nad nebom. Kr naenkrat je začelo pihat in padat sneg.Vihar. Snežni vihar. Nemorm vrjet da se to dogaja. Hudoooooooo.

Pogrešam...

Živjo. Vem ja že dolgooo nism pisala. In tut zdej nism nameravala. Ampak me je Nina na nek način prisilla da napišam post o pogrešanju. Vem da mi ne bo ratal tko ko njej, ampak ni greh probat. Torej pišem. pogréšati -1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka , otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala 2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik pogréšan Kaj pogrešam? Vsak dan milijon stvari. Od najmanjših traparij do najlepših stvari, ki so se mi zgodile v življenju. Zagotovo vsak pogreša. Nekateri manj, nekateri več. Odvisno od počutja in osebe. Pogrešam svoje otroštvo, ko sem bila brez skrbi, ko sem se igrala v vrtcu s svojimi prijatelji. Igrali smo se Titanik, gradili smo peščene gradove, peli smo, se skrivali v hiški, se norčevali iz soseda, ki je bil po rodu Bošnjak in smo mu napisali pisma. Spomnim se kako smo izkoristili prav vsako minuto dneva, da smo se imeli lepo. Takrat sem se igrala s svojim dedkom. Metal me je v zrak, me lovil, skupaj sva se hodila kopat in zanj sem bila najpomembnejše bitje na svetu. Z babi sva se igrali trgovino. Naredila sem blagajno iz kartona in na razne stvari napisala ceno in trgovina je bila odprta. Delali sva cofke, se igrali knjižnico, hranili ptičke in se zabavali do onemoglosti. Potem pa sem začela odraščati in take igrice mi niso več dišale. Kar naenkrat se je vse spremenilo. Včeraj sem se še noro zabavala z dedkom in babicama, danes pa se samo še pogovarjamo in prevečkrat pozabljam nanje. Pogrešam svojo pravo babico, ki je umrla preden sem se rodila. Oči je bil namreč star šele 6 let, ko mu je umrla. Veliko slišim o njej. Kako je bila srčna in zabavna, kako bi me imela rada če bi me poznala, kako neverjetna je bila. Všasih se mi zdi kot da bi bila tu nekje in me spremljala skozi življenje ter me gnala čez ovire. Pogrešam vse lepe trenutke ki smo jih preživeli s prijatelji. Ti so namreč res neverjetni. Dogajajo se skoraj vsak dan in vem, da se bodo še. Vendar neizogibno se približuje čas ko se bomo razšli in vsak bo ubral svojo pot. Čeprav si dopovedujemo, da bo vedno vse enako, nekje v sebi vemo da je to čistokrvna laž. Spoznali bomo nove ljudi in med nami se bodo začele trgati vezi. Nikoli več ne bo tako kot je zdaj. Pogrešam Evo Zec<3. Lani sva preživeli toliko lepih trenutkov in zame največjih uspehov v življenju. Naučila me je mnogo stvari. Ob njej sem spoznala kako sposobna znam biti in kaj vse se lahko s trudom doseže. Povedala mi je za eno stran, kjer dobiš najboljše note. Skupaj sva doživeli zame najlepše trenutke v življenju. Žal pa se lansko leto ne bo nikoli ponovilo. Vidim jo redko kdaj in enostavno ne vem zakaj si nikoli ne vzamem časa, da bi jo poklicala in bi se skupaj spomnili vseh lepih trenutkov. Včeraj sva se srečali v Gimnaziji in nemorete vrjet kako sem bila vesela. Objeli sva se najmanj petkrat v eni minuti. Res je bilo "grozljivo" čudovito. Pogrešam jo do lune pa nazaj. Pogrešam svojo psičko Zaro, ki smo jo dali na eno kmetijo. Bila je sonček mojega življenja. Pogrešam Zofi. Čeprav se še vidimo in jo velikokrat pokličem in ona mene, vseeno pogrešam 1. razred, ko je bila vsak teden pri meni. Pogrešam. To je samo nekaj stvari ki jih pogrešam. A morate vedeti da pogrešam še ogromno dogodkov in oseb. Žal več nimam časa da bi še kaj napisala, tako da morda kdaj drugič izveste še kaj. Nina hvala da si me izbrala. P.S.:še neki. Moram jst tut izbrat? No jst izberem Evo in Jakata.

Popolna in okrogla številka je, zaključek in ne začetek. Mlad je kot mladenič in moder kot starec - nikdar zastarel in nikdar moderen, položen v grob, a vendar živ. In njegov nasmeh nas vedno razveseljuje. - Ferruccio Busoni

To je lahko samo Mozart. Večen in nesmrten. R.I.P <3

Spet med vami.

Prvič. Se opravičujem ker se že dolg časa nism oglasila. Ampak mam opravičilo. Bla sm na smučanju. Na Kope smo šli in blo je res supr. Sicr je drugi dan pihalo zelo zelo. 40m/s zihr. In men je kr bunda zmrznla.hehe. No zdej oblubm da bom več pisala. Najprej pa še par slik ki niso lepe, kr sm pretežno slikala z mobijem(fotoaparat me je zafrkavou). Pa niso glih najbol predelane ker jst nimam živcou za to-edin par jih je črno-belih.

Drugič. Moj telefon je največje sranje na svetu!!!!!!!!

WE WILL NOT GO DOWN-Song for Gaza

(Composed by Michael Heart

A blinding flash of white light

Lit up the sky over Gaza tonight

People running for cover

Not knowing whether they’re dead or alive

They came with their tanks and their planes

With ravaging fiery flames

And nothing remains

Just a voice rising up in the smoky haze

Chorus:

We will not go down

In the night, without a fight

You can burn up our mosques

and our homes and our schools

But our spirit will never die

We will not go down

In Gaza tonight

Women and children alike

Murdered and massacred night after night

While the so-called leaders of countries afar

Debated on who’s wrong or right

But their powerless words were in vain

And the bombs fell down like acid rain

But through the tears and the blood and the pain

You can still hear that voice through the smoky haze

Chorus:

We will not go down

In the night, without a fight

You can burn up our mosques

and our homes and our schools

But our spirit will never die

We will not go down In Gaza tonight

Tole je še besedilo tiste pesmice, katere link je že objavljen.

Besedilo je pa šokantno in lepo.

xxx

Klavir.

Klavir mi res pomeni vse v življenju. Včasih se res nesramno obnašam do njega in se z njim "skregam", ampak potem kmalu ugotovim, da brez njega definitivno ne bi mogla živeti. Mnogokrat mi nudi zavetje pred ostalim na trenutke krutim svetom, kadar koli se lahko zatečem k njemu in enden drugega nikoli ne bova zapustila. Že nekaj časa imam klavir v svoji sobi, ker smo dnevno sobo prenavljali in smo ga zaradi dela premaknili in vam povem, da si boljšega ne morem želeti. Pri igranju me nihče ne overa, kadar koli si zaželim grem igrat, nihče mi ne govori:"Pa ne te pesmi Anči" ali pa po celodnevnem projektu igranja klaverja "Anči sej bo dost. Mi bi tut radi kej na Tv pogledal"... Če je v hiši klavir, se menda ve, da je potrebno vaditi-včasih tudi kakšnega Bacha, ki ni vsem najbolj pri srcu. No, da ne bom izgubila rdeče niti. Torej, že dva meseca imam klavir v svoji sobi, danes pa sem izvedela, da ga bo potrebno preseliti nazaj v dnevno sobo, saj se moje sobe enostavno ne da spremeniti v večjo, ki bi imela prostor za meni eno najpomembnejših stvari v življenju. Žal. Počutim se kot, da bi se poslavljala od najboljšega prijatelja, ki za nekaj časa odpotuje v daljne kraje. Ne boste vrjeli-tudi solze so mi že pritekle na lica. Morda se vam zdi pretirano, vendar resnično doživljam take občutke. Tudi sama sem dojela, koliko mi črna stvar s tipkami pomeni..................................................

Nič več pogostega bežanja v svoj svet, kjer me nihče ne ovira, nič več vsakodnevnega poznega igranja, nič več zapiranja v svojo sobo samo zaradi ene stvari, samo še milijonkrat ponovljeni stavki družinskih članov in obiskov, ki me najedajo s svojimi prošnjami: "Anči, pa dej nam nekej zaigrej", "kaj si tako trmasta?", "kako si lahko tko nesramna?". Zakaj? Zakaj? Zakaj?

****

Vse bom naredila, da bom selitev preprečila, čeprav že sedaj vem, da je misija nemogoče.

Rada te mam klavir,

vedno tvoja Ana.

xxx

Gaza

http://www.rtvslo.si/play/zrcalo-tedna/ava2.26600473/ Tuki je link od zrcala tedna, ki je bil po TV učeri. Prvi del je o Gazi in me je res pretresu, še posebej izjava majhnega fantka. Sicer je pa tut fenomenalna pesm o Gazi ki jo lahko slište na tem linku: http://www.youtube.com/watch?v=Y6PKn6EusF8&NR=1 Men je res učeš.

Ko ti voda že pošteno teče v grlo

je SHIT! Jst je mam zdele že ene par hektolitrou in se bom kmal zadušila. Namreč danes je nedelja, ura je 17:18 in ju3 pišemo matematko. Use kar sm nardila sm si prebrala snou(ne glih natančno) in nardila cerka približno 4 naloge. Pišemo pa tri zelo zaj***** sklope, ki jih nikol nism kaperala. jajks! Ma mogoče kdo kšno idejo, kako naj se do ju3 naučim, da bom saj 4 pisala? Vrjetno ne. Čeprov, če sm se zgodovino zmogla naučit zadn dan za petko, bom tut tlele eno šterko spacala. Sm prepričana, da ma še kdo od devetarčkou isti problem kot jst. **** Wish me luck!

Strah

In srah nas je. Vse. Male in velike. Strah. Strah nas je, zato sedimo po klopeh in kafičih, jemo, pijemo, spime in se prepiramo zaradi strvari, za katere nam je povsem vseeno, strah nas je in oklevamo, ne upamo si govoriti, zato spet sedimo, jemo in pijemo in spimo, in čakamo, in si delamo utvare. Strah nas je, zato na hodniku ne zakličemo imena tistega, ki ga imamo radi. Ne zakličemo imena tistega, ki nam pomeni vse, Strah nas je neuspeha, strah, da nas zavrnejo, strah, da izpademo idioti. Strah. In tako ne opazimo, kako čas drsi mimo nas, kako se urini kazalci premikajo, počasi in trdno in zares, dokler nas ne udari tisto neizogibno, tisto kar je danes skoraj pojedlo Almin obraz. Lahko se brezkrbno pelješ z motorjem po cesti navdušen nad zabavo, na kateri si bil, a nenadoma vidiš le še kandelaber. Pok in konec. Tudi četverico iz četrtega letnika, ki jo je Piksi navidezno poznal, je noč tako iznenada pogoltnila na avtocesti proti morju. Niso si rekli, zdaj pa bo. Ne, pok in konec. Ali pa na partiju spiješ pijačo iz napačnega kozarca. Kot tista punca. Zdaj ni več vedela, kako ji je ime. Pok in konec. Ali pa prileti velikanski planet iz vesolja. Pok in konec mi vsi. In kaj lahko sploh narediš, da poku vzameš njegovo rušilno moš? Sploh kaj? Piksi je naslonil glavo na kolena. Je izhod, da se vržeš pod vlak, da skočiš skozi okno? Da se vržeš v reko? Bulšit. Totalni bulšit. Veliki pok itak čaka. Lahko se mu vržeš v naročje in se delaš, da si ga našel sam, ampak v resnici vedno on najde tebe. Itak je že tu. Vse je že pripravljeno. Že zdavnaj te je povozil vlak, že zdavnaj si padel na beton, že zdavnaj si se zadušil v tej blatni reki, samo da tega ne veš!... ... Pomembno je premagati strah. Igrati, dihati, kričati. Odpreti usta. Poklicati osebo, ki jo imaš rad. Stopiti na oder. Pokazati, kar imaš. Tudi, če danes še nimaš vsega. Jutri bo mogoče že prepozno. Mogoče nikoli ne boš izvedel odgovora z druge strani šolskega hodnika. Koncert. Zdaj je slišal, kaj ga je vprašala Alma. Frcnil je čik v Ljubljanico in gledal, kako ga je rjava voda pogoltnila. "Kdaj imate koncert?" je spraševala Alma. Šele zdaj je zares odprl ušesa in poslušal. " Jebi se neizogibnost. Jebi se" je siknil ves premočen. Strnjene mokre špice las so padale čez njegov obraz. Jebi se. Vstal je in pljunil v Ljubljanico. In hvala ti, življenje, ker sva oba z Almo še tu. Hvala ti, ker ni konec. In jebi se veličastno! Drang. Drang. ************** Dušan Dim-Distorzija ********************** Tole sm hotla že pred enim mescom al pa še več objavt in je moj najboljši odlomk v knjigi Distorzija. Mislm sej je cela knjiga fenomenalna, ampak tale odlomk je pa res prfektn. Saj men. Res svaka čast Dušanu Dimu.

Mislm, kaj ljudje vidjo u alkoholu? "Uau veš ka smo se dans napil? Čist smo bli zadeti!!!" Pa kaj jim ni jasnu??? Misljo, da so neki carji ko se napijejo. Pa sploh niso. Saj zame ne! Sploh se ne zavedajo kolk slabga sami seb pouzročjo, če pijejo alkohol. Pr 14-ih! Čist sm jezna na use take bedake, k nevejo kaj delajo. Pol mi pa še rečejo. Ma ti si prfukjena! Itak nikol neboš fore razumela. Ja pa halo mi lahko kdo prosm razloži u čem je fora, da se napiješ???? Da te pol nasled dan use boli?? Da se stepeš s kšnim, pa sploh neveš da si se??? Da se odpelš domou in do smrti povozš dva otroka??? Mislm ni mi jasno no! Pa mi rečte, da sm zabita al pa kej druzga-jst tega ne dojamm in tut nočm dojet! Sej sm po mnenju tistih itak pička, k ne pijm alkohola. Brigajo me!!!!!

KAKOR DAN ZAČNEŠ

GA TUDI KONČAŠ.

Kako je če se komaj zjutraj vstaneš, prideš v šolo in ugotoviš, da si hodil zastojn.

Ja. Prav to se mi je zgodilo danes zjutraj. Vstala sem 6.15-KOMAJ(!!!) (drugače se ustanem ob 6.25, ko imam preduro, ampak danes sem morala poiskati še neke cd-je) in se začela oblačiti. Ko sm prišla v kopalnico sem doživela prvi šok-lasje so mi stali postrani-dobesedno(in še zdej mi). No ampak to sem nekako prebolela. Ko sem se do konca zrihtala sem odšla v klet po en cd in ugotovila, da zunaj pada led! Obup. Anyway, ko sem bila po dolgih pripravahpripravljena na odhod sem kot strašilo odšla proti šoli. Skoraj zmrznjena pridem v šolo, čakam v razredu minuto-ni nikogar, čakam pet minut-ni nikogar, čakam deset minut-jebemu dodatnemu zgleda da ni nobenga, grem jst u šmihca(naš radio). In tako sem po težkem ustajanju in dolgotrajnem misiji:pojdi v šolo, pristala v Šmihcu in zdej tukej pišem blog. Poslušam Luisa Armstronga, ker mam danes predstavitev za glasbo in doma sploh nisem preposlušala cd-ja, tako, da sploh ne vem kaj jim bom dala za poslušat. Uglavnm sm zaspana. In jezna.

My Quiz from QuizYourFriends.com

Kako dobro me poznaš 1) Kdo je za moje pojme "najbolši" človek v zgodovini človeštva? Wolfgang Amadeus Mozart Johnny Depp Barack Obama Leonardo DiCaprio

Powered By: QUIZYOURFRIENDS.com Make A Quiz - Take This Quiz - View Scoreboard

ZGODBA O ..... Dan pred Božičem sem hitela v blagovnico, da binakupila še zadnja darila. Kosem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebizačela pritoževati:"To bo trajalo celo večnost, patoliko drugih opravkov še imam? Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bise le lahko spravila v posteljo, zaspala in sezbudila, ko bo že vsega konec?"Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so meponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se popraznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač? Med policami sem opazila petletnega fantička,ki je k sebi stiskal punčko. Žalostno je božalpunčkine laske. Zanimalo me je, za koga je tapunčka. Fantek se je takrat obrnil k starejšigospe, ki je stala poleg njega: "Babi, siprepričana, da nimam dovolj denarja?" Starejša gospaje odvrnila:"Saj veš, da nimaš dovolj denarja za topunčko, ljubček." Potem mu je naročila, naj jopočaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli.Odhitela je stran. Fantiček je še vedno stiskalpunčko k sebi. Odpravila sem se k njemu in gapovprašala, komu bi rad podaril topunčko. "Takšno punčko je imela njegova sestricanajrajši in si jo je želelaza Božič. Prepričan je bil, da jo bo Božiček letospustil pod smrečico." Odgovorila sem mu, da ji jo boBožiček morda kljub temu prinesel in naj ne bo takozaskrbljen. Žalostno je odvrnil: "Tja, ker je sedaj,ji Božiček ne more prinesti punčke. Mamici jo moramdati. Ona ji lahko edina odnese to punčko."Njegove oči so bile polne žalosti, ko mi jepovedal:"Moja sestrica jeodšla k Bogu - v nebesa. Očka pravi, da bo tudi mamicakmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati topunčko, da jo odnese sestrici." Srce mi je skorajzastalo. Fantek me je pogledal in dodal: "Očku semnaročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu,naj počaka, da se vrnem iz trgovine." Potem mi jepokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejalter mi razložil:"Tudi to fotografijo bom dalmamici, da me ne bo pozabila. Rad imam svojo mamicoin želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očkapravi, da mora k moji mali sestrici." Žalostno jepogledal punčko v svojem naročju. Hitro sem segla v denarnico in iz nje izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, dabi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa leima dovolj. "V redu," je dejal, "upam, da imam res dovolj." Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemudenarju, nato pa sva začela šteti. Zdaj je bilo večkot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, daima zdaj dovolj denarja. Potem me je pogledal inrekel: "Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil,da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko zasestrico. Uslišal je mojo prošnjo. Želel sem si tudi,da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda teprošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdajpa imam dovolj za punčko in belo vrtnico. Veš, mojamamica obožuje bele vrtnice." Kmalu zatem se je vrnila starejša gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej.Po tem srečanju je bilo moje počutjebistveno drugačno kot takrat, ko sem vstopila vtrgovino. Fantka si nisem mogla izbiti iz glave.Potem sem se spomnilanovice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena vlokalnem časopisu. Pijan možakar v tovornjaku se jezaletel v osebni avto, v katerem sta bili mladaženska in majhno dekletce. Deklica je na krajunesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnicov kritičnem stanju. Njena družina je morala odločitiali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževalinjene življenjske funkcije. Nikoli več naj se ne bizbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice? Dva dni po srečanju v blagovnici sem v časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila.Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila vmrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnjespoštovanje. Ležala je v krsti z belo vrtnico terfotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa jeležala punčka. V solzah sem zapustila vežico.Polastil se me je občutek, da moje življenje ne bonikoli več takšno kot prej. Še vedno si težkopredstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen domamice in sestrice. Samo delček sekunde jezadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše nasvetu. Tole sm dobila na mail in me je totalno pretresla. Če je resnična al pa ne. Mal je mankal, da bi mi souze prtekle na oči.

Obupana.

Dan. Jst sm čist obupana. Pr geografiji mamo namreč za seminarsko nalogo nardit 16 grafou, ki jih skor noben ne zna delat. In med njimi sm tut jst. Men tu sploh ni jasnu. Usakič mi drgač pride. In ta glupi Lenartič!!! Pa sej nimamo računalništva ampak geografijo!!!! Kaj mu ni jsnu? Ne znam!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Sploh ne!!!!!!!! Ni mi jasno. Najraj bi se kr zjokala, ampak vem, da stem nebi nč rešila. Sam sm res obupana. Jst bom 2 dobila. Help me!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Dankotdan

Uh pa smo čez nemščino. Tko lahka kontrolna nevem če je že bla. No sej kej druzga od naše ribice(uč. za nem.) nemorš prčakvat. Uglavnm ja dobr dan je biu dans(zdej pa ne bo več-spet učenje.biologija:s). Slovenščine ni sprašvala, ang se je itak Pile javu, glasbo referat sm šter dobila(kaj čm), pr matematki nas je pa Prah(uč. za mat.) spet nasmejou. Napisou je tako poročilo o področnem tekmovanju o odbojki, da ga je morou Papež(pod ravnatelj(se tu skup piše??mah whatever)) cenzurerat. Naprimr napisou je tako okrnjena bratovčšina je štela le 6 igralcev...uglavnm hecno da dol padš. No zdej pa veselo na delo.

Pa sm se naučila.

Uh pa mi je kr uspeu tale dan. Učila in upam, da naučila sm se nemščino, učila sm se in nevem če sm se naučila slovenščino, učila in ne naučila sm se angleščino. Nice ne? Poleg tega sm se končno na klaver do podtankosti naučila Bachov preludij (k je zafrkjen u tri pm in tko in tko Bacha sovražm.) , pa še izpiske za biologijo sm delala. Pridna ne? Not!!! Rada vs mam. Še posebi tiste k jih mam najraj:* (Eva, Ana, Jaka, Urbn, Žalc, Kaja, Pile, Sofi...pa še mnogo drugih) <3

Ninanana Ana je zaspana...

Joj, kok sm jst zaspana....Kaj bi dala da, bi se zdele lahko zleknla na kauč pa mau po dremuckala. Pa ne smem!!! Kr se moram učit! Tri predmete. Ju3 namreč pišemo glupo nemko pa celo uro sprašuje slovenščino pa še angleščino bo. Jst bi kr umrla. Nč se mi ne da. Pa še da bi delala za matematko nalogo?!? Ni šans! Prepisvat iz učbenika??? Pa kje je Prah to vidu??? Pa tri prizme doma narest. U rt naj se kausne. Ne mislm jst cele dneve za mizo sedet pa za šolo delat. Pha! Joj kolkrat si jst rečm, da se bom sprot učila, pa mi nikol ne rata. Nism jst za take stvari. Sej vem, da se bom u Gimnaziji mogla več učit, ampak zdej še nism tam.:S Oh upam, da se bom kmal naučila, da bom šla pol lahko ležat pa zabušavat(kar mi gre presenetljivo dobro od rok), pa da me ju3 ne bo uprašala ne slovenščine ne angleščine. Držte pesti!!!!

Nevemkakočmdatnaslou.

Uh pa je konc počitnc in hudičeu pondelk se že končuje. Sicr sm si za letošnji cilj med drugim postavla tut tega, da bom vzljubila pondelke, ampak mi ne rateva najbol. No pa sej je blo u šoli čist ql, če ne pomislm na učenje pa učitle;) Pr ang je blo mal zafrkancije pa pr matematki tut. No sej ni blo švoh. No dans bom objavla neki slikc. Ubistvu je glavni razlog ta, da eva noče da jih objavm, noče mi pa tut poslat ene svoje ful dobre slikce in bla bla bla. Ona že ve zakaj se gre. Ne Evči? Whatever no tlele je par slikc.

tole je Anči

...jst. Slikca nastala pr Evi...

pa še use tri.slikce niso glih najbolše kr je slikou moj osm letni bratec;) tale je men najbolša.

tle je bla pa eva faaajn zaspana.lol.

Zaenkrat je tole dost. Držte pesti da bom ju3 še živa, če mi Eva nebo kej hudga nardila.Hec. Slikce se mi ni dalo predelavat razn dveh, pa tale zadna je od Kaje tko da njo hvalte za slikco. Sori Kaja k sm ti jo ukradla, ampak je tko specialna:)

Uživejte<3