Kako je če se komaj zjutraj vstaneš, prideš v šolo in ugotoviš, da si hodil zastojn.

Ja. Prav to se mi je zgodilo danes zjutraj. Vstala sem 6.15-KOMAJ(!!!) (drugače se ustanem ob 6.25, ko imam preduro, ampak danes sem morala poiskati še neke cd-je) in se začela oblačiti. Ko sm prišla v kopalnico sem doživela prvi šok-lasje so mi stali postrani-dobesedno(in še zdej mi). No ampak to sem nekako prebolela. Ko sem se do konca zrihtala sem odšla v klet po en cd in ugotovila, da zunaj pada led! Obup. Anyway, ko sem bila po dolgih pripravahpripravljena na odhod sem kot strašilo odšla proti šoli. Skoraj zmrznjena pridem v šolo, čakam v razredu minuto-ni nikogar, čakam pet minut-ni nikogar, čakam deset minut-jebemu dodatnemu zgleda da ni nobenga, grem jst u šmihca(naš radio). In tako sem po težkem ustajanju in dolgotrajnem misiji:pojdi v šolo, pristala v Šmihcu in zdej tukej pišem blog. Poslušam Luisa Armstronga, ker mam danes predstavitev za glasbo in doma sploh nisem preposlušala cd-ja, tako, da sploh ne vem kaj jim bom dala za poslušat. Uglavnm sm zaspana. In jezna.