ZGODBA O ..... Dan pred Božičem sem hitela v blagovnico, da binakupila še zadnja darila. Kosem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebizačela pritoževati:"To bo trajalo celo večnost, patoliko drugih opravkov še imam? Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bise le lahko spravila v posteljo, zaspala in sezbudila, ko bo že vsega konec?"Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so meponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se popraznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač? Med policami sem opazila petletnega fantička,ki je k sebi stiskal punčko. Žalostno je božalpunčkine laske. Zanimalo me je, za koga je tapunčka. Fantek se je takrat obrnil k starejšigospe, ki je stala poleg njega: "Babi, siprepričana, da nimam dovolj denarja?" Starejša gospaje odvrnila:"Saj veš, da nimaš dovolj denarja za topunčko, ljubček." Potem mu je naročila, naj jopočaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli.Odhitela je stran. Fantiček je še vedno stiskalpunčko k sebi. Odpravila sem se k njemu in gapovprašala, komu bi rad podaril topunčko. "Takšno punčko je imela njegova sestricanajrajši in si jo je želelaza Božič. Prepričan je bil, da jo bo Božiček letospustil pod smrečico." Odgovorila sem mu, da ji jo boBožiček morda kljub temu prinesel in naj ne bo takozaskrbljen. Žalostno je odvrnil: "Tja, ker je sedaj,ji Božiček ne more prinesti punčke. Mamici jo moramdati. Ona ji lahko edina odnese to punčko."Njegove oči so bile polne žalosti, ko mi jepovedal:"Moja sestrica jeodšla k Bogu - v nebesa. Očka pravi, da bo tudi mamicakmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati topunčko, da jo odnese sestrici." Srce mi je skorajzastalo. Fantek me je pogledal in dodal: "Očku semnaročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu,naj počaka, da se vrnem iz trgovine." Potem mi jepokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejalter mi razložil:"Tudi to fotografijo bom dalmamici, da me ne bo pozabila. Rad imam svojo mamicoin želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očkapravi, da mora k moji mali sestrici." Žalostno jepogledal punčko v svojem naročju. Hitro sem segla v denarnico in iz nje izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, dabi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa leima dovolj. "V redu," je dejal, "upam, da imam res dovolj." Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemudenarju, nato pa sva začela šteti. Zdaj je bilo večkot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, daima zdaj dovolj denarja. Potem me je pogledal inrekel: "Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil,da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko zasestrico. Uslišal je mojo prošnjo. Želel sem si tudi,da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda teprošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdajpa imam dovolj za punčko in belo vrtnico. Veš, mojamamica obožuje bele vrtnice." Kmalu zatem se je vrnila starejša gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej.Po tem srečanju je bilo moje počutjebistveno drugačno kot takrat, ko sem vstopila vtrgovino. Fantka si nisem mogla izbiti iz glave.Potem sem se spomnilanovice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena vlokalnem časopisu. Pijan možakar v tovornjaku se jezaletel v osebni avto, v katerem sta bili mladaženska in majhno dekletce. Deklica je na krajunesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnicov kritičnem stanju. Njena družina je morala odločitiali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževalinjene življenjske funkcije. Nikoli več naj se ne bizbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice? Dva dni po srečanju v blagovnici sem v časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila.Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila vmrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnjespoštovanje. Ležala je v krsti z belo vrtnico terfotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa jeležala punčka. V solzah sem zapustila vežico.Polastil se me je občutek, da moje življenje ne bonikoli več takšno kot prej. Še vedno si težkopredstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen domamice in sestrice. Samo delček sekunde jezadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše nasvetu. Tole sm dobila na mail in me je totalno pretresla. Če je resnična al pa ne. Mal je mankal, da bi mi souze prtekle na oči.