A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže...

Vsak človek je zase svet, čuden svetal in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže... Od tega menda človek umre, od tega z neba se zvezda ospe. (Tone Pavček-Pesem o zvezdah) A ni lepa? usak človk bi si morou uzet čas da to pesm prebere in mal razmisl (osredotočena sm na 4. ktico). Še posebej v tem prazničnem času. Pa objet tiste ljudi k jih mamo radi in jim to tut povedat. Kr spomnte se kdaj ste nazadne rekl komu da ga mate radi. Učasih rad te mam velik več pove ko miljon drugih besed. Vrjemte. Usi k ne znate cent življenja pa k neveste kako pomembno je kakšn odnos maš do stvari, bi mogl enkrat pridt na uro slovenščine k uč. Husu. Bi vam tko lepo povedala o keri koli stvari, da bi še ceu dan sam o tem razmišlal. Ko smo glih pr zvezdah pa praznikih. U nedelo smo smrekco postaulal. Lepa ne??sej se ne vid najbol, pa ko lučke pržgemo je tut velik lepša. ampak sej ni važno kašna je. važno je da je postavlena z velikim veseljem. važno je, da usakič ko jo pogledam začutm toplino božiča in praznikou. edina stvar k še manka je sneg. pol bi biu pa čist taprau božič. k bi mi saj božičk snegc prnesu. pa ne rabm nobenga prfuma al pa knjig. sam snega bi. velik snega. tazga lepga, da ko pogledaš gor vidš sam belo nebo in plavaš med lepimi snežinkami. Sreča. Edina stvar ki se z deljenjem množi. xxx